Brahiopodi
Brahiopodi so na svetu že zelo, zelo dolgo, najmanj 550 milijonov let. Najstarejše fosile najdemo že v kambrijskih kamninah, njihovi potomci, sicer res ne prav pogosti, pa še danes žive v morjih in oceanih. Posebno veliko jih je bilo v paleozoiku (pred 251 do 542 milijoni let). Marsikje so v paleozojskih kamninah prav brahiopodi najpogostejši in najznačilnejši fosili. So morske živali z lastnim deblom živalskega kraljestva. Danes žive na morskem dnu vse od toplih tropskih krajev do hladnih morij Arktike in Antarktike.
Brahiopodi se ne znajo braniti. Pred plenilci in poškodbami jih brani le njihova lupina. Največ jih živi z mesnatim pecljem pripetih na trdo morsko dno, na primer na kamnito podlago, kamen ali celo na lupino kake druge živali. Hrane ne lovijo, pač pa raje čakajo, da jim jo prinese morska voda.
Le redke vrste brahiopodov žive nepripete ali pripete na mehko morsko dno. Brahiopod odpira in zapira svojo lupino in tako zajema s hranili bogato morsko vodo. Pecelj je edini mehki del telesa, ki moli iz lupine.
Veliki spiriferidni brahiopodi so na videz nekoliko podobni pticam. Na Kitajskem jih na primer imenujejo tudi kamnite lastovke. Skupaj z raznimi zelišči jih kuhajo v vodi in iz zvarka pripravljajo zdravilne napoje in praške.
« Nazaj 
