Voda
Pozdravljen! Jaz sem Vili in poskusil ti bom pojasniti, kaj, za vraga, ima voda opraviti z geologijo. Ali veš, od kod prihaja pitna voda?
Levji delež snega in dežja izhlapi, steče v reke in jezera ali pa ju posrkajo prst in rastline. Del vode pa skozi drobne odprtinice v kamninah vseeno ponikne do nižjih kamninskih plasti, kjer se ujame v podzemne vodne shrambe. Te velikanske kamnite spužve se imenujejo vodonosniki, voda v njih pa podzemna voda.
Zeleno obarvane kamnine 
so iz krede. Kreda je dober vodonosnik. Primer je iz severne Francije.
Podobno kot v vodonosnikih je voda shranjena tudi v obliki ledu na severnem in južnem polu. Kljub vsemu pa je 97 odstotkov vode na planetu shranjene v oceanih in morjih.
Karte 
ob kamninah prikazujejo tudi led. Primer z Antarktike.
Več o vodi
Višina, do katere sega voda v vodonosniku, je nivo podzemne vode. Tako kot v kadi se bo tudi v podzemlju voda vedno uravnala. Nivo se tudi v podzemlju tako kot v kopalni kadi dviga in spušča glede na to, koliko vode je na voljo.
Vodo v podzemlju zajamemo z vrtinami, ki morajo segati dovolj globoko.
Kamnina z luknjicami, ki lahko vsebuje vodo, je porozna kamnina.
Kamnine, ki prepuščajo vodo, so prepustne kamnine. Take so na primer apnenec, kreda in peščenjak.
Kamnine, ki vode ne prepuščajo, so neprepustne kamnine. Taka sta na primer muljevec in granit.
Vodonosniki so največkrat iz peščenjaka ali apnenca.
Voda se lahko v kamninah, imenovanih vodonosniki, zadržuje dolga leta.
Tudi voda v vodonosnikih se zlahka onesnaži, zato moramo biti pozorni, da nam kemikalije ali drugi onesnaževalci ne uidejo v zemljo in naprej v podzemlje.
